Zadnje zimske dni, ki so že pošteno dišali po pomladi, smo mali ježki izkoristili za daljši pohod in prvi obisk gozda. Zimo je letos kar hitro zamenjala pomlad, zato smo na travniku in gozdni jasi lahko opazovali prve pisane cvetlice – znanilce pomladi – in male žuželke, ki so že pridno letale iz cveta na cvet.

Ob opazovanju zvončkov smo tako zapeli pesmico Mali zvonček avtorice Mire Voglar, ter se kasneje podali na razburljivo raziskovanje gozda in ugotovili, da je gozd lahko zelo zabavno igrišče, ki ponuja nešteto možnosti za igro. Hodili smo po strmi klančini, premagovali razne naravne ovire in našli naravne »gugalnice in tobogane« – v tej raznovrstni igri pa se otroci urijo v motoričnih spretnostih. Ob vsakem ponovnem obisku gozda bodo tako otroci gibalno vse spretnejši, samostojnejši pa tudi pogumnejši. Gozd je namreč čudovito spodbudno okolje, ki otroke kar samo vodi k raziskovalnemu učenju in urjenju raznih motoričnih spretnosti, če jim odrasli to le dovolimo, poleg tega pa je gozd tudi okolje, ki stimulira otrokova čutila ter pripomore k dobremu psihofizičnemu počutju in zdravju. Otroci za igro v gozdu ne potrebujejo veliko usmerjanja – domišljija jih bo po tej poti učenja vodila sama, njihov dan pa bo polen razburljivih podvigov, ki ga ne mora zagotoviti prav nobeno drugo okolje.

Otroci so bili nad prvim obiskom gozda zelo navdušeni in zato so se naznanila, da se ponovno odpravljamo v gozd, neznansko razveselili. Za drugi obisk gozda smo si izbrali novo lokacijo v bližini vrtca, gozdna jasa pa nam je ponudila veliko možnosti za brezskrbno igro. Deklice so izdelovale hišice za gozdne vile, razveselile pa so se tudi venčkov iz bršljana ter tudi same postale ene izmed čarobnih gozdnih vil. Fantje pa so bili bolj navdušeni nad gibalno aktivnejšimi dejavnostmi – poiskali so si strmo klančino, ki je postala njihov tobogan, všeč pa jim je bilo tudi podrto drevo po katerem so hodili in lovili ravnotežje. Del strohlenega debla je že pred časom postal tudi dom malih žuželk, ki so jih otroci z navdušenjem opazovali, na njem pa so si zabavno zaposlitev našli tudi navihani ježki. Del strohlenega debla so namreč »žagali« s suhimi vejami, se igrali drvarje in gradili utrdbe iz suhljadi kamor so se zatekli po napornem delu. Njihova igra je bila sproščena, polna načrtovanja in timskega dela, ki ga je v igralnici vse manj, saj otroke vleče le v naravo in h gibanju.
Ravno zaradi vseh naštetih pozitivnih izkušenj, ki jih opažamo v gozdu, se bomo tja odpravili vedno večkrat, česar se že zelo veselimo. 🙂

Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Pin on Pinterest
Dostopnost